Ob koncu 18. stoletja je belovojski kmet Savinek našel na Oslovski gori križ. Najdeni križ je najprej dobil svoje mesto pri Savineku, nato pri Mikeku v Lepi Njivi, pa zopet pri Savineku in leta 1804 v leseni kapeli na kraju, kjer so ga našli. Ljudje od blizu in daleč so začeli zahajati na Oslovsko goro, ki je dobila novo ime, Kriška gora.
Ko je leta 1831 v Belih Vodah razsajala griža, so ljudje sklenili pozidati kapelo na gori, če griža preneha. Prošnja je bila uslišana in najdeni križ je dobil za svoj dom zidano kapelo - cerkvico. Leta 1841 je škalski dekan blagoslovil novo cerkev, ki je bila povečana in je imela zvon.
Romarjev je bilo vedno več in cerkev je bila premajhna. Zato so v letih 1850 - 1857 zgradili novo veliko romarsko svetišce, ki je bilo blagoslovljeno leta 1857. Novo cerkev pa je leta 1862 posvetil škof Anton Martin Slomšek.
To je kratka zgodovina tega, kar romar še danes občuduje pri Sv. Križu.

 

Osamelec Sv. Križ je del Šaleške planinske poti, visok 1044 m . O njem je pisal tudi Prežihov Voranc. Ta vrh je danes lahko dosegljiv, saj nanj vodi asfaltirana cesta Šoštanj - Florjan - Bele Vode.

Bele Vode
Mornova zijalka
cerkev sv. Andreja
domačija Bačovnik