 |
||
 |
 |
 |
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
|
||
|
|
|
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
Tudi
Bele Vode spadajo med tiste kraje, za katere ne vemo, od kdaj imajo svojo
cerkev.
Cerkev
sv. Andreja se kot mozirska podružnica prvič omenja leta 1482, ko ji
je papež Sikot IV. podelil posebne romarske odpustke. V vizitacijskem
zapisniku ljubljanskega škofa Rinalda Scarlichija iz leta 1631 je zapisano,
da so v cerkvi sv. Andreja v Belih Vodah trije oltarji: poleg glavnega Andrejevega
še stranska oltrja sv. Radegunde in sv. Ruperta. V istem zapisniku je
tudi receno, da je cerkev v razpadajocem stanju. Da je bilo temu res tako,
nam pove podatek, da so leta 1652 cerkev zaprli. Leta 1658 so jo podrli in
v enem letu zgradili novo. Do leta 1793 je bila cerkev popolnoma prezidana
in je dobila današnjo podobo.
Notranjost je poslikana dekorativno in figuralno. Poslikal jo je slikar Kramaršič
iz Šoštanja, leta 1905. Vsi trije oltarji(glavni sv. Andreja ter
stranska Matere božje in sv. Urha) so iz leta 1835.
Orgle so iz leta 1847 in imajo detset registrov. So delo Jerneja Billicha iz Trnovelj. V zvoniku sta danes dva zvonova. Zunanjščina cerkve je bila v zadnjem času obnovljena.
